Arhivi Kategorije: pouk

22. marec – SVETOVNI DAN VODA in RAZSTAVA O DELFINIH

Svetovni dan voda obeležujemo vsako leto 22. marca. Uradno so ga Združeni narodi razglasili leta 1992. Njegov namen je ozaveščanje o pomenu pitne vode ter trajnostne rabe vodonosnikov. Letošnja izbrana tema se glasi: »Pospeši spremembo.« Potrebno je pospešiti spremembe za zagotovitev dostopa do pitne vode in sanitarno ureditev za vse ljudi na svetu.

Pri nas imamo stalno dostopno pitno vodo, s katero peremo tudi avtomobile. Morda ne več za dolgo, saj nas je lanska poletna suša opomnila, da brez vode ne bomo preživeli. Zato je dragocena vsaka pridobljena kapljica vode in nenadomestljiva vsaka izgubljena kapljica vode.

Varujmo vodne vire v naravi in varčujmo s pitno vodo, ki jo imamo na voljo.

Ob tej priložnosti te dni na naši šoli gostimo potujočo razstavo o delfinih, ki jo je pripravilo raziskovalno društvo morskega ekosistema Morigenos.

Vir: foto Glavina

PROJEKT DIJAK DIJAKU PROTI RAKU

Na šoli smo izvedli izobraževalno delavnico v okviru projekta »Dijak dijaku proti raku« v petek, 17.3.2023. Dijaki z zgornje lokacije, Amina, Nikola in Matija (izobraževalna smer ZDRAVSTENA NEGA), so pripravili predavanje o rakavih obolenjih. Opisali so značilne znake (simptome), po katerih lahko tudi sami pravočasno prepoznamo rakave tvorbe. Dijaki so s pomočjo strokovnih modelov prikazali tudi osnovne korake samopregledovanja. Namen delavnice je ozaveščanje mladih glede raka, ki lahko prizadene kogar koli, ne glede na njegovo starost. Zgodnje odkrivanje raka omogoča učinkovito zdravljenje, tudi brez agresivnih zdravil ali sevanja, zato je pomembno, da vemo, na kaj moramo biti pozorni. Konkretna izkušnja tipanja modelirane zatrdline dijakom pomaga, da si lažje predstavljajo »sumljivo« novotvorbo.

Predavanja so se udeležili dijaki prostovoljci iz vsakega oddelka na šoli (spodnje lokacije). Svoje izkušnje in pridobljeno znanje, predvsem pa prikaz na modelih so posredovali naprej ostalim sošolcem na razrednih urah.  

Glavina Kristina, prof.

ZAKLJUČEK  PROJEKTA  MicPlaProb  IN  NAGRAJENCI NATEČAJA za najboljši videoprispevek na temo »Svet brez mikroplastike«

Dijaki SŠI so v lanskem šolskem letu 2021/22 izbirno sledili webinarjem mednarodnega projekta MicPlaPROB (Microplastics: tomorrow’s macro problem, Mikroplastika – jutrišnji makro problem). To so bila krajša spletna izobraževanja za dijake, študente in učitelje, na katerih smo spoznavali mikroplastiko, njen izvor in posledice v okolju, kjer se kopiči. Namen projekta je ozaveščanje glede globalnega ekološkega problema in uveljavljanje rešitev, ki so na voljo. V letošnjem šolskem letu 2022/23 pa se je projekt zaključil z nagradnim natečajem, v katerem so sodelovali dijaki s svojimi krajšimi videoprispevki. Dijaki iz Slovenije in Italije so ustvarili 34 videov na temo »Svet brez mikroplastike«. V njih so prikazali ekološko vprašanje mikroplastike v našem vsakdanjem življenju na poljuden, ustvarjalen in zabaven način. S svojimi pobudami za zmanjševanje odvisnosti od plastike in preprečevanje njenega vpliva na okolje so obogatili vsebine projekta, ki so javno dostopne  vsem zainteresiranim.

V sredo, 15.3.2023, je potekala zaključna prireditev preko spletne platforme Zoom. Organizatorji projekta so objavili izbor 10 najboljših videoprispevkov, ki so bili izbrani na podlagi ocene žirije (80% točk iz kriterijev ocenjevanja) in občinstva (20% točk iz števila glasov v youtube kanalu). Med visoko uvrščenimi so videoprispevki tudi naših dijakov:

Lukas Martinjaš iz 3.BGTT z videom v »rap« stilu »Mikroplastika: majhni delci, velik problem«:

ter Ana Župančič, Neža Cej Remec, Eva Maria Zidarič iz 1.GTT z videom: »Mikroplastika«:

Dijakom tekmovalcem se zahvaljujemo za sodelovanje v projektu v imenu naše šole, predvsem pa jim čestitamo za velik uspeh na mednarodni ravni.

Mentorica Kristina Glavina, prof.

TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA 2022/23

Društvo DOVES – FEE SLOVENIA je v okviru programa Ekošole tudi v letošnjem šolskem letu 2022/23 izvedlo tekmovanje iz ekoznanja za srednješolce. Dijaki so se lahko pomerili na šolskem in državnem tekmovanju.

Vprašanja tekmovalnih nalog so izhajala iz štirih različnih tem pod skupnim naslovom NAŠA PRIHODNOST = ZELENA PRIHODNOST. Dijaki tekmovalci so sepodrobneje seznanili z ekologijo, onesnaževalci in varstvom okolja, ogljičnim odtisom, zeleno energijo za zeleno okolje ter e-recikliranjem.

Dijak LUKAS MARTINJAŠ iz 3.bgtt se je kot edini tekmovalec v imenu naše šole udeležil državnega tekmovanja, ki je potekalo na Srednji trgovski in aranžerski šoli, 22. februarja 2023. Prejel je zlato priznanje v tekmovalni kategoriji SSI/PTI (srednje strokovno oz. poklicno tehniško izobraževanje). Dijak je v končnem seštevku točk prejel Zlato priznanje Ekokviza za srednje šole.

Dijaku Lukasu Martinjašu čestitamo za udeležbo na tekmovanju v podporo okoljskemu ozaveščanju in za pobude med sovrstniki.

Mentorica tekmovanja:

Kristina Glavina, prof.

DELAVNICA O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU

V četrtek, 21. 10. 2021, so se dijaki iz 1. GH in 2. GH udeležili delavnice o čebelah in čebelarski dejavnosti na Slovenskem. Pripravil in izvedel jo je čebelar Klavdij Babič iz Gračišča v imenu Obalnega čebelarskega društva.

Dijaki so najprej prisluhnili predavanju o biologiji čebel (osnovne telesne značilnosti čebele, čebelja družina kot super organizem). Čebele si ustvarjajo lastno zalogo medu in cvetnega prahu za preživetje. Ker so čebelji pridelki obilni (odvisno od sezone cvetenja in vremenskih razmer), jih je človek udomačil tudi za lastne potrebe. Največjo korist čebelarstva  še vedno predstavlja opraševanje. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži.

8. junij – SVETOVNI DAN OCEANOV

Svetovni dan oceanov obeležujemo 8. junija. Uradno so ga Združeni narodi razglasili leta 2008. Svetovni dan praznovanja oceanov je hkrati vsakoletni poziv za odziv na dejansko stanje oceanov. Letošnja tema ima slogan »Skupaj zmoremo – Zaščitimo življenjska okolja morskih organizmov.«

Kaj ogroža oceane in morja?

Naše netrajnostno ravnanje z morskimi ekosistemi, njihovo izčrpavanje in onesnaževanje ima hude negativne posledice. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Zavržena plastika je kot serijski morilec številnim živalim, ki so jo zamenjale za svojo hrano ali pa jih je ta uničila na drug način. Če na tej poti ni potonila na dno, jo tokovi in valovi naplavljajo na vsako obalo. Mikroplastiko s težkimi kovinami že uživamo tudi mi v morski hrani na krožniku. Pregrevanje zemeljske atmosfere spreminja procese morskih ekosistemov in vpliva na tokove. Povečani delež ogljikovega dioksida pa povzroča pojav zakisanosti morij. Korale odmirajo zaradi povišanih temperatur morij, medtem ko zakisanost povzroča celo raztapljanje njihovih ogrodij. To je le ena od številnih življenjskih zgodb morskih organizmov, ki se odvija tukaj in zdaj.

Prispevek ob svetovnem dnevu oceanov podjetja 4OCEAN

Kaj lahko stori vsak izmed nas? Veliko, v vsakem trenutku in na katerem koli kraju. Pospravi smeti za seboj, ločuj vse odpadke za reciklažo, varčuj s pitno vodo in z drugimi vodnimi viri, izberi druge alternativne materiale, ki nadomeščajo plastiko in namesto “nakupovalne mrzlice” opravi preudarno izbiren nakup. Bodi najprej sam zgled, preden od drugih pričakuješ spremembe. »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Mahatma Gandhi (1869- 1948)

Kako smo se mi vključili v globalno praznovanje in ozaveščanje o pomenu oceanov v naravi in za človeka? Dijaki so bili povabljeni, da prispevajo svoje fotografije, s katerimi so ujeli v objektiv našo morsko obalo, valove, sončne zahode, morske polže in školjke, vetrnice, kačjerepe, supanje, ribarjenje, jadranje in druge aktivnosti, ki so vezane na morje. Nekateri so se odzvali z izjemnimi fotografijami, ki bodo prepričale tudi vas.

Pripravila prof. Glavina Kristina

UČENJE MATEMATIKE MALO DRUGAČE, marec 2020

S kozmetičarkami smo se začele učiti matematiko na drugačen način. Različno predznanje dijakinj, nizka motivacija za učenje, želja po uporabi mobilnih telefonov, … vse to in še več nas je pripeljalo do tega, da smo skupaj ustvarile sproščenost in dobro voljo pri  urah matematike. Dijakinje se lahko učijo na hodniku, v učilnici ali v knjižnici. Same se odločijo, kje in s kom se bodo učile. Na začetku ure dobijo navodilo, katere naloge morajo usvojiti.  Naloge so razvrščene od lažjih k težjim. Ko preidejo na težje naloge, si lahko pomagajo s pomočjo spleta ali programa Photomath. Tiste dijakinje, ki potrebujejo dodatno razlago, jo dobijo od sošolke. Dijakinje si med seboj pomagajo, so bolj aktivne, počutijo se bolj sproščeno, kritične so do sebe, napredujejo v skladu s svojimi zmožnostmi in v razredu je manj težav z disciplino.

Seveda se kdaj zgodi, da nihče v razredu ne zna rešiti naloge, in takrat s pomočjo  profesorice pridejo do postopka, ki jih vodi do pravilne rešitve.

AKTIV MATEMATIKE