Tekme:
Gimnazija Koper : GEPŠ Piran 28 : 8
ŠC Sežana : SŠ Izola 12 : 13
ŠC Sežana : GEPŠ Piran 17 : 11
Gimnazija Koper : SŠ Izola 26 : 9
ekipa Gimnazije Koper se uvrsti v nadaljnje tekmovanje
V sklopu projektnega tedna smo se s četrtimi letniki GTT smeri, en dan mudili v Portorožu. Obiskali smo Turistico, fakulteto za turizem, kjer so našim dijakom razložili vse možnosti nadaljnjega študija turizma. Ogledali smo si še Casino Portorož, igralnico in njihovo interno restavracijo. Dijake je igralnica navdušila in z obema obiskoma so bili zelo zadovoljni.
Tudi letos se je naša šola udeležila 10. Sladke Istre, ki je potekala pretekli vikend v Kopru. Obiskovalci naše stojnice so bili navdušeni nad sladkimi dobrotami, ki so jih pripravili dijaki s pomočjo prof. Ličen in prof. Živkovič. Ta dan so prireditev in našo stojnico obiskali tudi naši ostali dijaki in profesorji, saj smo sobotni športni dan zaključili z ogledom te prireditve.
V soboto, 08.septembra, smo na ribiškem pomolu v Piranu, v okviru Neptunovega krsta v sklopu projektaYouInHerit (Interreg Srednja Evropa) izvedli delavnico filetiranja slanih sardonov.
Namen projekta YouInHerit (Interreg Srednja Evropa) je vključevanje mladih v inovativno vrednotenje in oživljanje tradicionalnih obrti kot kulturne dediščine.
Dijakinje 4. letnikov programa Zdravstvena nega so v soboto 15. 9. 2018 sodelovale na prireditvi “Dan zdravja”, ki ga je organiziral Center za krepitev zdravja Izola. Pod vodstvom vodje Zdravstveno vzgojnega centra – Zdravstvenega doma Izola so izvajale meritve krnega tlaka in krvnega sladkorja ter bogatile svoja znanja s področja meritev vitalnih funkcij in komunikacije z različnimi skupinami prebivalcev.
Aktiv zdravstvene nege
Dijaki Marta De Faveri, Ana Mittendorfer, Matija Gregorič in Matej Madruša iz 2.PV so pripravili preprosto razstavo o čebelah in čebelarstvu.
Z razstavo se tudi naša šola pridružuje prvemu praznovanju svetovnega dneva čebel, 20. maja 2018, ki so ga na predlog Slovenije soglasno potrdile države članice Združenih narodov. Pobudo je dala Čebelarska zveza Slovenije.
Datum ni naključje ali posledica omejene izbire koledarskega leta. 20. maj je rojstni datum Antona Janše (1734–1773). Bil je slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov o čebelah tistega časa. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja se je nadaljevalo v naslednje generacije čebelarjev.
Glavni namen postavitve svetovnega dneva čebel je ozaveščanje ljudi o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za naš obstoj. Tako letos po Sloveniji potekajo številni dogodki in strokovna srečanja.
Čebelarji in naravovarstveniki se obračajo na vse ljudi, da po svojih zmožnostih pomagajo izboljšati pogoje za preživetje čebel in s tem tudi za preživetje nas vseh. Zato šteje prav vsak še tako majhen korak, ki zagotavlja čebelam lažji obstoj.
Pobudniki in organizatorji so postavili posebno spletno mesto www.worldbeeday.org, kjer so predstavljene pobude in koraki uresničitve praznovanja svetovnega dneva čebel, pomen čebel in čebelarstva, seznanjanje javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih doma in po svetu. Na spletni strani je tudi obsežen seznam ukrepov, predlogov in idej za vsakega, ki se želi pridružiti pobudi k varovanju te izjemne žuželke danes, pa tudi za naslednje rodove.
prof. Kristina Glavina
V torek, 29.5.2018, so dijaki iz 1. PV imeli delavnico o čebelah in čebelarski dejavnosti na Slovenskem. Pripravila in izvedla jo je biologinja Nika Leben, ki deluje v okviru društva ljubiteljev eksotičnih živali »Bioexo«.
Dijaki so najprej prisluhnili predavanju o biologiji čebel. Gospa Leben je opisala osnovne telesne značilnosti čebele. Nato je predstavila čebeljo družino, ki je organizirana in deluje kot super organizem. Vloge so se skozi evolucijo specializirale, zato razlikujemo matico, trote in čebele delavke. Čebeljo družino sestavljajo ena matica, 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov.
Čebele si ustvarjajo lastno zalogo medu in cvetnega prahu za preživetje. Pri tem so čebelji pridelki obilni (odvisno od sezone cvetenja, vremenskih razmer), zato jih je človek udomačil tudi za lastne potrebe. Največjo korist čebelarstva predstavlja opraševanje. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo k ohranjanju in izboljšanju lastnosti rastlinskih vrst.
Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – zaradi sivih dlačic na telesu. V Sloveniji je zaščitena in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel. Kljub skrbnim prizadevanjem čebelarjev za njeno zaščito jo ogrožajo pesticidi, tujerodne čebele in zajedavci varoje.
Dijaki so si ogledali čebelarske pripomočke, nekateri so pomerili tudi obvezno čebelarsko opremo – pokrivalo z zaščitno mrežo. Gospa Leben nas je presenetila tudi s pokušino več vrst medu. Delavnica se je zaključila z izdelavo preprostih svečk iz dišečega čebeljega voska.
Čebelji pridelki so naš vir hrane, zdravil, osnova v kozmetičnih pripravkih in tudi podlaga za parfumsko industrijo. Med, propolis, cvetnih prah, matični mleček, vosek in čebelji strup so za človeka dragocena naravna dobrina.
Čebelarska dejavnost se je zapisala v zgodovino Slovencev kot kulturna dediščina, ki jo občudujemo na panjskih končnicah. Danes pa je postala tudi panoga, ki razvija nove oblike apiturizma, zaradi česar se Slovenija s tako dodatno ponudbo uvršča med najbolj iskane turistične destinacije v Evropi.
prof. Kristina Glavina
