DELAVNICA O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU
Letošnja spomladanska pozeba in poletna suša opraševalcem nista prizanesli. Sadjarji in drugi kmetje, ki gojijo rastline za pridelke v odvisnosti od opraševanja, zelo dobro vedo, da je pozeba uničila prvo hrano opraševalcem. Tako domače kot divje čebele so bile v takih razmerah lačne. Podnebne spremembe močno vplivajo tudi nanje, saj se morajo prilagajati nepredvidljivim okoljskim in vremenskim ekstremom, žal tudi neuspešno. Večje možnosti preživetja jim zagotavlja poznopoletno in jesensko cvetenje, kar se kaže tudi v večji nabirki medu v primerjavi s spomladanskimi zalogami. Kot dejanska posledica podnebnih sprememb se je na letošnji pokušini pojavil prav bršljanov med.
Dijaki so imeli možnost pokušati in se posladkati z osmimi vrstami medu. Pri tem so pozorno opazovali njegove značilne lastnosti: barvo, prosojnost in viskoznost.
Čebelji pridelki so naš vir hrane, zdravil, osnova v kozmetičnih pripravkih in tudi podlaga za parfumsko industrijo. Med, propolis, cvetnih prah, matični mleček, vosek in čebelji strup so za človeka dragocene naravne dobrine.
V Sloveniji je posebej zaščitena čebela kranjska sivka, zato čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih vrst. Kljub prizadevanjem čebelarjev za zaščito vseh opraševalcev, le-te vedno bolj ogrožajo pesticidi, tujerodne čebele, zajedavci varoje ter neprijetna resnica, podnebne spremembe.
Čebelarska delavnica nas opominja, da so čebele izjemnega pomena za pridelavo raznolike hrane ter da jim moramo nameniti več pozornosti kot doslej. Nihče noče, da bi še naprej »padale v prvih bojnih vrstah« zaradi globalnega pregrevanja Zemlje.
Kristina Glavina, prof.
