Vsi prispevki, ki jih je objavil/a Kristina Glavina

8. junij – SVETOVNI DAN OCEANOV

Svetovni dan oceanov obeležujemo 8. junija. Uradno so ga Združeni narodi razglasili leta 2008. Svetovni dan praznovanja oceanov je hkrati vsakoletni poziv za odziv na dejansko stanje oceanov. Letošnja tema ima slogan »Skupaj zmoremo – Zaščitimo življenjska okolja morskih organizmov.«

Kaj ogroža oceane in morja?

Naše netrajnostno ravnanje z morskimi ekosistemi, njihovo izčrpavanje in onesnaževanje ima hude negativne posledice. Posledice se kažejo v preobremenjenosti morij z odpadki, podvodnim hrupom, z onesnaževali, upadom gospodarsko pomembnih ribjih populacij in drugih morskih organizmov ter biotske pestrosti. Zavržena plastika je kot serijski morilec številnim živalim, ki so jo zamenjale za svojo hrano ali pa jih je ta uničila na drug način. Če na tej poti ni potonila na dno, jo tokovi in valovi naplavljajo na vsako obalo. Mikroplastiko s težkimi kovinami že uživamo tudi mi v morski hrani na krožniku. Pregrevanje zemeljske atmosfere spreminja procese morskih ekosistemov in vpliva na tokove. Povečani delež ogljikovega dioksida pa povzroča pojav zakisanosti morij. Korale odmirajo zaradi povišanih temperatur morij, medtem ko zakisanost povzroča celo raztapljanje njihovih ogrodij. To je le ena od številnih življenjskih zgodb morskih organizmov, ki se odvija tukaj in zdaj.

Prispevek ob svetovnem dnevu oceanov podjetja 4OCEAN

Kaj lahko stori vsak izmed nas? Veliko, v vsakem trenutku in na katerem koli kraju. Pospravi smeti za seboj, ločuj vse odpadke za reciklažo, varčuj s pitno vodo in z drugimi vodnimi viri, izberi druge alternativne materiale, ki nadomeščajo plastiko in namesto “nakupovalne mrzlice” opravi preudarno izbiren nakup. Bodi najprej sam zgled, preden od drugih pričakuješ spremembe. »Bodi sam sprememba, ki jo želiš videti v svetu.« Mahatma Gandhi (1869- 1948)

Kako smo se mi vključili v globalno praznovanje in ozaveščanje o pomenu oceanov v naravi in za človeka? Dijaki so bili povabljeni, da prispevajo svoje fotografije, s katerimi so ujeli v objektiv našo morsko obalo, valove, sončne zahode, morske polže in školjke, vetrnice, kačjerepe, supanje, ribarjenje, jadranje in druge aktivnosti, ki so vezane na morje. Nekateri so se odzvali z izjemnimi fotografijami, ki bodo prepričale tudi vas.

Pripravila prof. Glavina Kristina

KO BEZEG ZADIŠI V MAJU …

Delo na daljavo ni le delo za računalniškim zaslonom, ampak priložnost tudi za terensko delo – seveda po navodilih na daljavo. Dijakom sem v MOODLE spletni učilnici predstavila enega od najbolj preprostih receptov za pripravo bezgovega sirupa. Nekateri med njimi so se odzvali vabilu in ga pripravili tudi sami ali pa v družbi bratov, sester, staršev in najboljšega prijatelja – psička. Prilagam tudi fotografije, ki so jih poslali dijaki.

Preberi več KO BEZEG ZADIŠI V MAJU …

OGLED FILMA “ŽEJNI SVET” OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE, 22. aprila 2020

S pomočjo sodelavcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES) je bil učiteljem in dijakom ob 22. aprilu, svetovnem dnevu Zemlje, omogočen brezplačen ogled Yann Arthus-Bertrandovega vrhunskega dokumentarnega filma ŽEJNI SVET – »La soif du monde«.

NAPOVEDNIK “Žejni svet”, ang. jezik

Avtor fotografij, zračnih posnetkov in režiser dokumentarnega filma Yann Arthus-Bertrand izpostavlja vodo kot nenadomestljivo dragoceno dobrino, ki jo izgublja celotno človeštvo Preberi več OGLED FILMA “ŽEJNI SVET” OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE, 22. aprila 2020

TEKMOVANJE IZ EKOZNANJA 2019/20

Ekošola s sodelavci je v šolskem letu 2019/20 izvedla tekmovanje iz ekoznanja za srednješolce na temo »Gozd v Sloveniji in svetu«. Državnega tekmovanja, ki je potekalo v soboto, 1.2.2020, na gimnaziji Jožeta Plečnika v Ljubljani, so se udeležili tudi naši dijaki; Verche Bozhinova, Lara Baboc in Saša Vasilev za kategorijo SPI, Tina Furlan in Marta De Faveri pa sta tekmovali v kategoriji SSI. Zlato, srebrno in bronasto priznanje so prejeli samo trije dijaki za vsako kategorijo od skupaj 300 tekmovalcev iz vseh koncev Slovenije, vsi pa so prejeli priznanje za uvrstitev na državno tekmovanje in sodelovanje v programu, ki spodbuja celostno okoljsko vzgojo ter ozavešča sobivanje z naravo ter odgovoren odnos tako do okolja kot do soljudi.

Dijakom čestitamo za udeležbo na tekmovanju ter za širjenje okoljske odgovornosti med sovrstniki.

Mentorica tekmovanja: prof. Kristina Glavina

 

RAZSTAVA GOB, oktober 2019

Na šolo smo povabili gobarsko mikološko društvo Slovenske Istre, ki se je z veseljem odzvalo in nam v sredo, 23. oktobra 2019, pripravilo razstavo gob. Obiskali so jo dijaki oddelkov 1.GH, 2.GH in 4.PV, za katere so bile izvedene delavnice.

Dijaki so si ogledali najpogostejše predstavnike užitnih, neužitnih in strupenih gob. Sledil je opis nabiranja gob in razlaga pravil, ki so jih dolžni upoštevati vsi, ki gobe nabirajo sami. Izkušeni »gobarji« so nam posebej izpostavili, na kaj moramo biti pozorni pri nabiranju gob. Ponovno so nas opozorili na nevarnost zastrupitve z gobami, do katere lahko pride zaradi zamenjave užitnih vrst s strupenimi. Povedali so, da se to lahko zgodi tako neizkušenim ljubiteljem gob kot tudi poznavalcem. Zato so poudarili, da nabirajmo le tiste gobe, ki jih res dobro poznamo; pustimo mlade, nerazvite gobe, ki še nimajo prepoznavnih značilnosti.

Gobe so v naravi pomembni in nenadomestljivi organizmi. Ljudje jih radi uživamo, pripravljene na različne načine. Razstava nas je znova opomnila, da smo vsi odgovorni za korak na poti k  varovanju in ohranjanju narave.biti pozorni pri nabiranju gob. Ponovno so nas opozorili na nevarnost zastrupitve z gobami, do katere lahko pride zaradi zamenjave užitnih vrst s strupenimi. Povedali so, da se to lahko zgodi tako neizkušenim ljubiteljem gob kot tudi poznavalcem. Zato so poudarili, da nabirajmo le tiste gobe, ki jih res dobro poznamo; pustimo mlade, nerazvite gobe, ki še nimajo prepoznavnih značilnosti.

Šola se zahvaljuje gobarsko mikološkemu društvu Slovenske Istre za obisk in poučen prikaz organizmov iz kraljestva gliv. Še posebej se zahvaljujemo ga.  Ireni Sirotič Dobrila, ki nas je s svojim srčnim pristopom in strokovnostjo ponesla v svet ljubiteljev gob tako v gozdu kot na krožniku.

Pripravila  Kristina Glavina

OBISK PURISSIME IN PARKA TRČEK, oktober 2019

V torek, 22.10.2019, so dijaki 1.GH in 2.GH imeli ekskurzijo na dveh različnih lokacijah.
Najprej so se odpeljali v Agrariin center za vzgojo ekoloških sadik Purissima v Spodnjih Škofijah. Ogledali so si rastlinjake, v katerih uspevajo različne vrste sezonske listnate zelenjave ter gojenje solate na hidroponičen način. Po sprehodu med rastlinjaki in gredami je sledilo delo v delavnicah. Dijaki so prejeli več zabojev z raznoliko zelenjavo in sadjem. Preizkusili so se v domiselni izdelavi jedilnika iz tistih živil, ki so bila na razpolago v zabojih. Izstopala so granatna jabolka, ki so našla svoj prostor tako med slanimi kot sladkimi krožniki predpostavljenih jedilnikov. Posebno odkritje je bilo učenje odpiranja oz. rezanja granatnega jabolka, tako da sočna zrna padajo v posodo cela in brez škropljenja. Kasneje so dijaki v skupinah pripravili sadno solato ter kruhke z zeliščnim maslom. Zelišča za maslo so dijaki nabrali na zeliščnem vrtu, ki je tudi najnovejša pridobitev centra Purissime za različne obiskovalce.

Ekskurzija se je nadaljevala v Hrastovljah. V parku avtohtonih živali, ki je v lasti družinske kmetije Trček, sta nas pričakala veterinar g. Peter Maričič in čebelar g. Klavdijo Babič. Tematski park se je oblikoval v okviru sedaj zaključenega projekta BioDiNet.

http://www.biodinet.eu/

Projekt je podpiral številne dejavnosti in raziskovalne aktivnosti, ki so prispevale k ohranjanju ter promocijo avtohtonih vrst, pasem in ekosistemov. Nenazadnje so to dejavniki, ki ključno oblikujejo tradicionalno podobo pokrajine. Veterinar Maričič je tako za dijake najprej orisal biodiverziteto in geološko podobo kraških travišč v povezavi z njihovim koriščenjem. Nato je predstavil avtohtone pasme domačih živali, ki so se pasle v neposredni bližini. Čebelar Babič je dijakom opisal šolski čebelnjak ter zanje pripravil pokušino več vrst medu. Najbolj pogumni so pomerili čebelarski klobuk z zaščitno mrežo, za hec. Morda se bo kdo med njimi nekoč opogumil in odel v čebelarsko opravo tudi – zares.

Pripravila Kristina Glavina

 

RAZSTAVA OB PRVEM PRAZNOVANJU SVETOVNEGA DNEVA ČEBEL

Dijaki Marta De Faveri, Ana Mittendorfer, Matija Gregorič in Matej Madruša iz 2.PV so pripravili preprosto razstavo o čebelah in čebelarstvu.

Z razstavo se tudi naša šola pridružuje prvemu praznovanju svetovnega dneva čebel, 20. maja 2018, ki so ga na predlog Slovenije soglasno potrdile države članice Združenih narodov. Pobudo je dala Čebelarska zveza Slovenije.

Datum ni naključje ali posledica omejene izbire koledarskega leta. 20. maj je rojstni datum Antona Janše (1734–1773). Bil je slovenski čebelar, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov o čebelah tistega časa. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu in avstrijska cesarica Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Čebelarstvo po njegovi vsebini in metodi poučevanja se je nadaljevalo v naslednje generacije čebelarjev.

Glavni namen postavitve svetovnega dneva čebel je ozaveščanje ljudi o pomenu čebel in ostalih opraševalcev za naš obstoj. Tako letos po Sloveniji potekajo številni dogodki in strokovna srečanja.

Čebelarji in naravovarstveniki se obračajo na vse ljudi, da po svojih zmožnostih pomagajo izboljšati pogoje za preživetje čebel in s tem tudi za preživetje nas vseh. Zato šteje prav vsak še tako majhen korak, ki zagotavlja čebelam lažji obstoj.

Pobudniki in organizatorji so postavili posebno spletno mesto www.worldbeeday.org, kjer so predstavljene pobude in koraki uresničitve praznovanja svetovnega dneva čebel, pomen čebel in čebelarstva, seznanjanje javnosti o pomembnejših čebelarskih dogodkih doma in po svetu. Na spletni strani je tudi obsežen seznam ukrepov, predlogov in idej za vsakega, ki se želi pridružiti pobudi k varovanju te izjemne žuželke danes, pa tudi za naslednje rodove.

prof. Kristina Glavina

DELAVNICA O ČEBELAH IN ČEBELARSTVU

V torek, 29.5.2018, so dijaki iz 1. PV imeli delavnico o čebelah in čebelarski dejavnosti na Slovenskem. Pripravila in izvedla jo je biologinja Nika Leben, ki deluje v okviru društva ljubiteljev eksotičnih živali »Bioexo«.

Dijaki so najprej prisluhnili predavanju o biologiji čebel. Gospa Leben je opisala osnovne telesne značilnosti čebele. Nato je predstavila čebeljo družino, ki je organizirana in deluje kot super organizem. Vloge so se skozi evolucijo specializirale, zato razlikujemo matico, trote in čebele delavke. Čebeljo družino sestavljajo ena matica, 60.000 čebel (na višku sezone) in nekaj tisoč trotov.

Čebele si ustvarjajo lastno zalogo medu in cvetnega prahu za preživetje. Pri tem so čebelji pridelki obilni (odvisno od sezone cvetenja, vremenskih razmer), zato jih je človek udomačil tudi za lastne potrebe. Največjo korist čebelarstva  predstavlja opraševanje. Če cvetni prah ne pride na pestiče, ne dozorijo ne semena ne sadeži. Sadjarski pridelek je še posebno odvisen od opraševanja čebel. Čebele s svojim opraševanjem prispevajo k ohranjanju in izboljšanju lastnosti rastlinskih vrst.

Ozemlje sedanje Slovenije je izvirno območje kranjice, imenovane tudi kranjska sivka – zaradi sivih dlačic na telesu. V Sloveniji je zaščitena in čebelarjem ni dovoljeno vnašati drugih čebel. Kljub skrbnim prizadevanjem čebelarjev za njeno zaščito jo ogrožajo pesticidi, tujerodne čebele in zajedavci varoje.

Dijaki so si ogledali čebelarske pripomočke, nekateri so pomerili tudi obvezno čebelarsko opremo – pokrivalo z zaščitno mrežo. Gospa Leben nas je presenetila tudi s pokušino več vrst medu. Delavnica se je zaključila z izdelavo preprostih svečk iz dišečega čebeljega voska.

Čebelji pridelki so naš vir hrane, zdravil, osnova v kozmetičnih pripravkih in tudi podlaga za parfumsko industrijo. Med, propolis, cvetnih prah, matični mleček, vosek in čebelji strup so za človeka dragocena naravna dobrina.

Čebelarska dejavnost se je zapisala v zgodovino Slovencev kot kulturna dediščina, ki jo občudujemo na panjskih končnicah. Danes pa je postala tudi panoga, ki razvija nove oblike apiturizma, zaradi česar se Slovenija s tako dodatno ponudbo uvršča med najbolj iskane turistične destinacije v Evropi.

prof. Kristina Glavina