OGLED FILMA “ŽEJNI SVET” OB SVETOVNEM DNEVU ZEMLJE, 22. aprila 2020

S pomočjo sodelavcev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter Akademske in raziskovalne mreže Slovenije (ARNES) je bil učiteljem in dijakom ob 22. aprilu, svetovnem dnevu Zemlje, omogočen brezplačen ogled Yann Arthus-Bertrandovega vrhunskega dokumentarnega filma ŽEJNI SVET – »La soif du monde«.

NAPOVEDNIK “Žejni svet”, ang. jezik

Avtor fotografij, zračnih posnetkov in režiser dokumentarnega filma Yann Arthus-Bertrand izpostavlja vodo kot nenadomestljivo dragoceno dobrino, ki jo izgublja celotno človeštvo na vseh ravneh. Predstavlja nesmotrno rabo vode, onesnaževanje, posledice usihanja vodnjakov in podtalnih vodnih virov, zaradi katerih bo voda težko dostopna tako za ljudi kot za druge od vode odvisne organizme. Avtor nas vabi, da premislimo o lastnem odnosu do vode, ki ne sme ostati samoumeven. Avtor nas tudi očara s posnetki o vodi z različnih zornih kotov, s katerimi nas nevsiljivo opominja, da je naš planet edini skupni dom ter da je dolžan vsak izmed nas varovati Zemljo po svojih zmožnostih, talentih in močeh.

Dijaki so lahko po ogledu prosto odgovarjali tudi na vprašalnik, v katerega so vnašali svoja mnenja, vtise in spoznanja. Prilagam vprašanja in nekaj izbranih odgovorov, ki so jih pogumno zaupali.

1 – Kaj te je v dokumentarcu “šokiralo”, prizadelo ali užalostilo? Dogodek? Podatek? Osebe? Slika okolja? Zakaj?

»Najbolj me je prizadelo dejstvo, da veliko ljudi niti enkrat v življenju še ni pilo čiste vode.«

»Koliko čiste pitne vode porabimo za nek izdelek, ki ga vsakodnevno uporabljamo, to je res noro, ampak resnično.«

2 – V katerem prizoru ali pogovoru ali na fotografiji/posnetku si videl-a lepoto (nekaj izjemno lepega)?

»Prispevek gospoda Rosoja; ko sem videla obraze ljudi, otrok, ki so prvič v življenju okusili čisto pitno vodo, sem bila ganjena do srca in delo njegove ekipe se mi zdi res zelo humano, saj so z iskanjem podtalnih vodnih virov v vaseh marsikomu olajšali ter polepšali življenje.«

»Video je vseboval veliko lepih in presenetljivih slik in prizorov, tako da je bilo ogromno lepega za videt. Najlepši pa je bil prizor veselja vasi, ko so dobili pitno vodo, katere res niso pričakovali, njihovi nasmeški so bili nekaj neopisljivega.«

3 – Zelo hitro pozabimo, pa vendar – kaj si želiš, da ti ostane v spominu (v srcu) iz tega filma?

»Čeprav je dostop do vode naša pravica, je nekateri še vedno nimajo. Za vodo in na splošno z vsem, kar imam na voljo, kar nekateri nimajo, sem zelo hvaležna. Mislim, da mi bodo v spominu ostali tisti pastirji, ki se bojujejo z drugimi pastirji in med seboj pobijajo zaradi vode. Preko tega se lahko končno zavedamo kako huda situacija je.«

»Želim, da mi ostane zavedanje kako pomembno je, da skrbimo za vodo, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo ostali brez nje in se bomo znašli v situaciji nekaterih, ki tako živijo že generacije.«

Pripravila in uredila, prof. Kristina Glavina